Sv. Simon - apostol

Opis

Sv. Simon – apostol - gorečnik

Juda Tadej je predvsem priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, Simon pa zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdnih delavcev in sekačev.

Upodobitev; Simona skoraj vedno upodabljajo z mučilnim orodjem v roki: z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo.

Goduje 28. oktobra

Simon je imel tudi pridevek Zelot, »Gorečnik«. Ime Juda pomeni »slavljeni«.

Rodil se je v času okoli Kristusovega rojstva, umrl pa 28. oktobra v 1. stoletju v Perziji; po legendi naj bi umrl isti dan kot Juda Tadej, o Simonovi smrti govori legenda, da se je to zgodilo 1. julija 47.

           Simon naj bi bil sin škrlatarja, po legendi je bil on ženin iz Kane Galilejske. Judov oče je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati pa Marija, v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega škofa. Simon in Juda Tadej naj bi bila bratranca.

          Oba svetnika, ki ju najpogosteje častimo skupaj, saj naj bi po izročilu na isti dan pretrpela mučeniško smrt, je v zemeljskem življenju vezala tudi medsebojna sorodstvena vez: skupaj z Jezusom so bili med seboj bratranci. V apostolskem zboru sta imela vsak svojega soimenjaka, zato je nujno, da jih med seboj ločimo po vzdevkih.

         Dolgo časa je bil pozabljen, njegovo češčenje pa se je obnovilo v zadnjih dveh stoletjih. Po številnih cerkvah vidimo njegovo podobo, pred katero verniki s prošnjo za uslišanje molijo posebno molitev k njemu.

           Evangelij naj bi oznanjal v Mezopotamiji, pozneje pa prišel v Perzijo, kjer naj bi ga duhovniki poganskega boga Mitre pobili do smrti. Na isti dan naj bi mučili in usmrtili tudi svetega Simona: na pol so ga prežagali z žago. Simon je sprva pripadal verski skupnosti zelotov; od tod naj bi izhajal njegov vzdevek »Gorečnik«. Evangelij naj bi oznanjal med Judi v diaspori.