Sveti Dominik - redovnik

Opis

Sv. Dominik – ustanovitelj reda

Upodobitev; Umetniki ga upodabljajo v dominikanski obleki s tonzuro na glavi; s knjigo, lilijo, kamnom, vrabcem, palico in rožnim vencem v rokah. Nad glavo ima zvezdo, pri nogah pa črno-belega psa.

Ime so dominikanci izbrali z združitvijo dveh latinskih besed; Domini - pomeni Gospodovi, canes pa pomeni Psi. Ne slabšalno - pač pa v pojmu zvestobe; kajti pes je simbol zvestobe. V tistih hudih časih so bili Gospodu neverjetno zvesti. 

Dominik Guzman je bil doma iz španske pokrajine Kastilje, kjer se je rodil okoli leta 1170. Družina je bila dovolj premožna, da so Dominika lahko poslali v šole. Navdušil se je za duhovniški poklic. Nakupil si je veliko knjig; ko pa je v mestu, kjer se je šolal, nastala huda lakota, je vse knjige prodal in z denarjem podpiral sestradane ljudi. Škof v mestu Osma mu je podelil duhovniško posvečenje in ga sprejel v svojo službo.

          Dominik si je želel oditi v misijone in s tem namenom je svojega škofa spremljal v Rim, da bi papeža prosil za dovoljenje za odhod. Med potjo je v južni Franciji naletel na krivoverce, ki so zanikali nekatere temeljne verske resnice in so preprosto ljudstvo ščuvali proti Cerkvi. Ti ljudje, ki so jim pravili albižani, valdenci, patareni, sami pa so se imenovali katari, kar pomeni »čisti«, so imeli velike uspehe, ker so duhovniki živeli precej posvetno in so ljudem dajali slab zgled. Papež je v Francijo poslal svoje pridigarje, ki naj bi te ljudi spreobrnili. Toda nastopali so preveč uradno, oblastno in ošabno, zato jim ni nihče prisluhnil. Radi pa so poslušali Dominika in njegove spremljevalce, ki so kakor Jezusovi učenci hodili v majhnih skupinah po mestih in vaseh ter oznanjali evangelij s tehtno besedo in z zgledom apostolskega življenja.

           Skupino svojih tovarišev, ki jih je imenoval »bratje pridigarji«, je Dominik želel razširiti v red pridigarjev. S tem namenom se je napotil v Rim, kjer je naletel na sv. Frančiška Asiškega, ki je tudi prišel tja, da bi papež potrdil pravila reda manjših bratov. Papež Inocenc III. in škofje, zbrani na 4. lateranskem cerkvenem zboru, so sicer pohvalili Dominikovo apostolsko misel, red pa je bil potrjen šele 22. decembra 1218.

Dominikanci so veliki apostoli rožnega venca. Pri svojih pridigah so jemali kot vodilo in podlago posamezne skrivnosti odrešenja, vključene v rožni venec; te so najprej temeljito razložili, potem pa so jih skupaj z verniki molili.