Sv. Servacij - škof, ledeni mož

Opis

Sv. Servacij – škof – ledeni mož.

Drugi izmed tako imenovanih »ledenih« svetnikov je Servacij, odločen bojevnik zoper arijanizem. Živel je v 4. stoletju. Doma iz Armenije, je bil nazadnje škof v Tongernu (Tongres, vzhodna Belgija). Zelo veliko je prepotoval. Vnema za temeljno versko resnico o Jezusovem božanstvu ga je gnala iz dežele v deželo.      

          Po burni, dasi ne hudobni mladosti je šel v Sveto deželo, kjer je postal duhovnik. Od tam se je odpravil v severno Francijo in postal škof. Leta 343 se je udeležil cerkvenega zbora v Sardiki (Sofiji), tri leta pozneje je bil na cerkvenem zboru v Kölnu, odpotoval v Carigrad, potem pa sodeloval na cerkvenem zboru v Riminiju.

          Veliko zapeljanih je združil s katoliško Cerkvijo. Trikrat se je odpravil v Rim, da bi tu dobil moči in pobud za boj proti arijancem, hkrati pa na grobovih apostolov izprosil pomoči za svoje ljudstvo. Razodeto mu je namreč bilo – tako pripoveduje legenda – da bodo v deželo vdrli Huni in jo opustošili, on pa tega ne bo doživel. Takoj naj bi šel domov in nato v mesto Maastricht. Umrl je, kot pravi staro poročilo, na binkoštni ponedeljek, 13. maja 384, v Maastrichtu, kjer je pokopan v cerkvi, posvečeni njegovemu imenu.

        Njegovo češčenje je bilo razširjeno v zahodni in južni Evropi v srednjem veku. Njegovo ime pomeni v slovenščini »Rešeni«; očitno zato, ker ga je Bog rešil iz mnogih nevarnosti. Francosko ime Saint Servais je istovetno z njim.

          Na nekaterih slikah je upodobljen kot romar, ki spi v sončni pripeki, orel pa ga z razpetimi perutmi varuje pred sončnimi žarki in ga s prhutanjem hladi.   Spet na drugih slikah je upodobljen, ko porine škofovsko palico zmaju v žrelo.

Goduje 13. maja.

Zavetnik proti slani, mišim in podganam, revmatizmu, smrtnemu strahu, hromih, pri bolezni nog, za srečo in uspeh.

Atributi: Škofovska palica, naočniki in ključi. Orel v naročju.