Sv. Terezija Avilska - redovnica

Opis

Sv. Terezija Avilska – redovnica

Sv. Terezija se je rodila v španskem mestu Avila leta 1515 v družini s številnimi otroki. Njen ded je bil spreobrnjen kristjan iz judovske vere. Njen oče, ki je bil trgovec, si je kupil plemiški naziv. Poročil se je dvakrat. V prvem zakonu je imel tri otroke, v drugem pa devet. Terezija je bila tretji otrok iz drugega zakona. Ko ji je pri dvanajstih letih umrla pobožna mati, se je začela duhovno obračati na Božjo Mater Marijo. Že v otroških letih je bila navdušena nad življenjepisi svetnikov. Mislila je, da zaradi svoje vesele narave, ne bo rešila duše.

           Dvajsetletna je vstopila v karmeličanski samostan, kjer pa je vseh 150 redovnic živelo dokaj povprečno duhovno življenje. Terezija je vedno bolj spoznavala, da vodila znotraj reda niso dovolj stroga. Pri štiridesetih letih je začela novo življenje, kateremu je sledilo vse več sester. Ustanovila je prvi reformirani samostan t. i. bosonogih karmeličank in kasneje še druge.

          Obiskala je mnoge karmeličanske samostane in izvajala reformo reda, tako ženskega kot moškega. Pri tem je imela podporo znanega španskega mistika sv. Janeza od Križa. Zadnjih dvajset let svojega življenja je imela mnoga mistična doživetja in videnja. Po naročilu svojega spovednika jih je opisala v svojih večinoma avtobiografskih delih. Postane molitvena oseba, ki ji za Boga ni nič težko storiti. Druge uči o različnih vrstah molitve: od ustne molitve do zrenja.

          Poleg številnih pisem je napisala avtobiografijo Lastni življenjepis, Pot popolnosti, Notranji grad in knjigo Ustanavljanje samostanov, in vsa ta dela so dosegljiva tudi v slovenskem jeziku.

Umetniki sv. Terezijo Avilsko najpogosteje upodabljajo kot karmeličanko z gorečim srcem z napisom IHS, s knjigo, angelom, bičem, trnjem, puščico ali golobom.

Je zavetnica karmeličank, španskih pisateljev; pomočnica v duhovnih stiskah, za milost, da bi mogli moliti, za notranje življenje; proti srčnim boleznim in glavobolu.

Goduje 15. Oktobra