Sv. Mati Terezija - redovnica

Opis

Sv. Mati Terezija – redovnica

Upodobitev; skromna redovnica v indijskem sariju.

Zavetnica bolniških sester.   

Mati Terezija se je rodila albanskim staršem leta 1910. Kasneje se je priključila irskemu redu nun Loreto, od koder je bila poslana v indijsko mesto Dardžiling za učiteljico. Leta 1931 je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala zemljepis na prestižni šoli evropejcev. Tu je ob hoji po ulicah mesta naletela na najrevnejše, na reveže, brezdomce in otroke, ki niso imeli svojcev in strehe nad glavo ter so zaradi tega životarili in umirali na cesti. Ta izkušnja je mlado redovnico globoko pretresla. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.

          Leta 1946 si je začela mati Terezija prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. V ta namen je ustanovila nov red Misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 potrdil papež Pij XII. Ker je bila kot redovnica Loretskega reda zavezana svojim zaobljubam, je morala za dovoljenje prositi svoje predstojnice, pa tudi kalkutskega nadškofa. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje.

          Od leta 1983 naprej, ko je doživela srčni napad, je imela mati Terezija stalne težave z zdravjem. 1992 je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi. 19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. proglasil za blaženo. 4. septembra 2016 je sledila njena kanonizacija: v Rimu jo je prištel k svetnikom papež Frančišek.

Moto matere Terezije je bil “Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!” Na njenem nagrobniku piše »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 13, 34).

Goduje 5. Septembra.