Sv. Olga Kijevska - kneginja

Opis

Sv.Olga – kijevska kneginja

Upodobitve: Upodobljena je kot kneginja s križem in z modelom cerkve.  S kruhom za reveže.

Olga Kijevska - Zavetnica: spreobrnjencev in vdov.

Krščanstvo so med vzhodnimi Slovani začeli širiti že grški misijonarji, saj so v Kijevu poznali spise slavne ohridske šole učencev sv. Metoda in je tam že pred letom 944 stala cerkev sv. Elija. A to so bili le skromni začetki, kristjani so bili v manjšini in še vedno preganjani. Šele sv. Olgi je uspelo, da je postavila trdne temelje za kasnejši razcvet krščanstva, noč in dan molila za spreobrnjenje svojega sina in gradila prve cerkve v Kijevu. Upravičeno jo zato prištevajo med »apostole« in jo med slovanskimi bizantinskimi svetniki imenujejo na prvem mestu.

Ime: Izhaja iz ruskega imena, to pa iz staroskandinavskega Helga, ki pomeni »sveta« ali »srečna«.

Rodila se je okoli leta 890 v Pskovu (Plesov) v severozahodnem delu Rusije, umrla pa 11. julija 969 v Kijevu . Poročila se je s knezom Igorjem Kijevskim ter imela z njim sina Svjatoslava. Njen vnuk je bil sv. Vladimir.

Čeprav se je s krščanstvom morala seznaniti že na domačih tleh, se je dala krstiti šele kot vdova, po treznem in modrem poudarku. To naj bi se zgodilo leta 957 v Carigradu, čeprav je mogoče, da jo je že prej v Kijevu krstil njen kaplan Gregorij.

Kreposti: Pred krstom je bila Olga precej nasilna in oblastna žena; v maščevalnosti ni pomišljala kruto pokončati morilcev svojega moža in sovražnikov. Kasneje pa je svoj značaj popolnoma spremenila, postala je blaga in stroga samo še sama do sebe.

Dela: Državo je želela utrditi z nepristransko pravičnostjo; ljudstvo jo je podpiralo, saj ji je uspelo krotiti samovoljo boljarov. S svojimi dobrimi deli in pravičnostjo – s skrbjo za lačne - si je pridobila velik ugled, da ji je uspelo (kljub nasprotovanju sina, ki je ostal pogan) pokristjaniti velik del dežele.

Goduje: 11. julija.