Sv. Helena - kraljica

Opis

Sv. Helena – kraljica

Helena je bila mati Konstantina Velikega, tistega rimskega cesarja, ki je prenehal preganjati kristjane in z Milanskim ediktom priznal krščanstvo kot enakopravno religijo.

          Cesarjeva mati je bila hčerka gostilničarja. Bila je zelo lepa in imela dober značaj. Poročila se je z rimskim oficirjem Konstancijem Klorom in v letih 272 in 280 se jima je rodil sin Konstantin. Konstancij je zapustil Heleno in se poročil s pastorko cesarja Maksimijana. Cesar ga je posvojil in 293. leta postavil za podcesarja. Ker je imela Helena nižje statusno poreklo, jo je moral odsloviti.

          Ko je bil Helenin sin Konstantin 306 leta oklican za cesarja, je vzel mater k sebi in ji dal vse časti. Leta 312 se je dala krstiti. Nato se je vneto trudila za širitev krščanstva. Razvijala je dobrodelne ustanove.

Umrla je sedem let pred sinom cesarjem Konstantinom Velikim, 18. avgusta 330.

Sveta Helena si je zelo prizadevala za označevanje krajev, ki so povezani s krščansko vero v Sveti deželi. S podporo sina je dala postaviti številne cerkve, med drugimi baziliko Jezusovega rojstva v Bethlehemu. Njej v prid se prišteva tudi bazilika Svetega križa, ena od sedmih romarskih cerkva v Rimu. Tu je shranjen Kristusov križ, ki so ga na njeno pobudo iskali in tudi našli. Danes se nahajajo samo še trije večji koščki svetega križa. Dala je zgraditi tudi Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu.

Je zavetnica; barvarjev in iglarjev, rudarjev, zakladnikov, proti streli in ognju, pri iskanju izgubljenih predmetov, pri razkrivanju tatvin.

Upodobljena s cerkvijo sv. groba v Jeruzalemu.