Sv. Rok - spokornik

Opis

Sv. Rok – spokornik

Upodabljajo ga z psom ki mu prinaša kruh in kako kaže kužno rano na nogi.  Pes v svetniškem izrazoslovju simbolizira ZVESTOBO. Kar nekaj svetnikov ga ima ob sebi ob upodobitvi. 

Zavetnik proti kugi, proti kačjemu piku, priporočali so se mu žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji.

Legendarno poročilo iz 15. stoletja poroča, da se je rodil okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Starši so si ga bili izprosili od Boga, a še ne dvajset let star jih je izgubil. Tedaj je Rok prodal večino svojih posesti, izkupiček razdelil revežem in se odpravil na božjo pot v Rim.

          Po Italiji je takrat razsajala kuga. Zato je prekinil romanje in začel streči bolnikom. Ko je končno le prišel v Rim, je tudi tam stregel kužnim bolnikom. Nazaj grede se je v Piacenzi sam nalezel kuge. Legenda pove, da bi v bolnišnici ne bil nikomur v nadlego, se je zavlekel v zapuščeno kolibo. Tjakaj mu je nosil kruh pes iz sosednjega gradu. Graščak je opazil, kako je vzel pes z mize kruh in izginil z njim. Nekoč je stopil za živaljo in našel Roka v razpadli koči v velikem trpljenju in zapuščenosti. Vzel ga je k sebi in zanj skrbel. Ko je Bog Roku vrnil zdravje, se je romar napotil domov.

          Bolezen ga je bila tako spremenila, da ga še lastni stric ni spoznal. Meščani so ga vrgli v temnico – bila je vojna in so imeli molčečega tujca za ogleduha. Svetnik se ni hotel izgovarjati in zagovarjati, pa tudi sam si je nalagal prostovoljno pokoro. Po petih letih se je na današnji dan ječa razsvetlila: vanjo je stopil sam Jezus in povabil romarja k sebi v nebesa. Kakor je Rokov življenjepis zgodovinsko nezanesljiv, tako je zgodovinsko izpričana moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih.

          Tudi na Slovenskem že od davna častimo sv. Roka kot velikega priprošnjika zoper kugo, ki je v naših deželah pogosto razsajala.

Sv. Rok goduje 16. avgusta.