Sv. Pavel 3

Opis

Sv. Pavel – apostol

Upodablja se z mečem s katerim je bil obglavljen.

Sveti Pavel prvotno Savel iz Tarza apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze,[2][3] mučenec in svetnik.

V Evropo je prinesel krščanstvo, Cerkvi zapustil neprecenljivo dediščino in do konca ohranil svojo vero. Smatrajo ga kot najpomembnejšo osebnost apostolske dobe.[5][6] V 30. in 50. letih 1. stoletja je ustanovil več cerkvenih skupnosti v Mali Aziji in Evropi. Svoj status Juda in rimskega državljana je uporabljal v prid služenju tako judovskim kot rimskim občestvom.[3]

Rodil se je v Tarzu, vneto je preganjal zgodnje privržence Jezusa Kristusa in nasilno poskušal uničiti nastajajočo krščansko cerkev. Spreobrnjenje na poti v Damask je radikalno spremenilo njegovo življenjsko pot.[3]

          Po svojem spreobrnjenju je Pavel začel pričevati, da je Jezus Kristus Božji Sin.[7] Njegovo vodstvo, vpliv in zapuščina so vodili v ustanavljanje skupnosti, ki so jih vodile poganske skupine, ki so častile Jezusa in so pripadale judovskemu moralnemu zakonu, ampak so opustile ali razrahljale obredna in prehranska učenja Mojzesove postave.

         Avtorstvo štirinajstih od sedemindvajsetih novozaveznih knjig je pripisanih Pavlu. Približno polovica Apostolskih del govori o Pavlovem življenju in delu. Nesporno je avtorstvo sedmih pisem. Najbolj sporno je avtorstvo Pisma Hebrejcem. Avtorstvo drugih šestih pisem pripisujejo njegovim sledilcem, ki so pisali v njegovem imenu in so uporabljali snov iz njegovih pisem.[3][5]

Umrl je v Rimu v času cesarja Nerona ki je preganjal kristjane – leta 67.

Goduje 29 junija – skupaj s sv. Petrom.