Sv. Jožef - Jezusov rednik 2

Opis

Sv. Jožef – Jezusov rednik

Svetega Jožefa imenujemo tudi Jožef delavec in velja za zaščitnika vseh ročnih delavcev in obrtnikov, pa tudi kot priprošnjik za lahko smrt.

Rimskokatoliška cerkev praznuje god svetega Jožefa 19. marca, praznik Jožefa Delavca pa 1. maja.

Upodablja se z Jezusom v naročju, ali z mizarskim orodjem v roki.

Svéti Jóžef je bil po Svetem pismu mož svete Marije, ki je rodila Jezusa. Podatki o Jožefovem rojstvu in smrti niso znani, domnevno je umrl preden je Jezus dopolnil 18 let, najpozneje pred Jezusovim 30 letom, ko je nastopil javno oznanjevanje; saj se v poznejših poglavjih Svetega pisma ne pojavlja več.

          V skladu z verovanjem večine kristjanov je bil Jezus sin Boga in je bil spočet brez prisotnosti moškega, zato se šteje, da je bil Jožef Jezusov krušni oče ali rednik .

          Jožef je z družino stanoval v Nazaretu v Galileji. Sveto pismo navaja, da so bili njegovi predniki iz rodu kralja Davida. Jožef je bil po poklicu obrtnik, po vsej verjetnosti tesar (nekateri trdijo tudi, da gre za napako v prevodu in da je bil v resnici kamnosek). Gotovo je Jezus v mladih letih pomagal Jožefu v delavnici.

         K sebi v dom je vzel svojo svakinjo Marijo Klopajevo z njenimi otroki. Njegov brat Alfej je zgodaj umrl. Odtlej so Jezusove bratrance in sestrične po Mariji – klicali za brate in sestre. Nekateri spletajo tudi drugo zgodbo;  da je bil Jožef ob poroki z Marijo vdovec z več otroki. Te otroke potem Sveto pismo imenuje Jezusovi bratje in sestre (glej Jezusov življenjepis). Iz pojmovanja, da je bil Jožef vdovec, izhaja tudi prepričanje, da je bil ob poroki z Marijo precej starejši od nje.